Visual-motor integration recources and activities
Strani za naročnike programa brainscribed
LABIRINTI: Poti
KAKO DOSTOPAM DO ZVEZKA IN VSEH NJEGOVIH DELOVNIH LISTOV?
S klikom na gumb NALOŽI ZVEZEK V PDF FORMATU na tej strani.
(Če še niste prijavljeni, se vam bo najprej odprlo ono za prijavo: prijavite se z vašim e-poštnim naslovom in geslom, ki ste si ga izbrali ob registraciji v program Brainscribed.)
Po kliku na gumb NALOŽI ZVEZEK V PDF FORMATU se vam bo samodejno odprlo novo okno z domačo stranjo brainscribed.com, izbrani zvezek v pdf formatu pa se bo prenesel med vaše prenešene dokumente. Po prenosu okno z domačo stranjo zaprite in nadaljujte na tej strani.
Želimo vam veliko dobrih izkušenj z našimi gradivi, ekipa programa Brainscribed!
Dejavnosti v tem zvezku spodbujajo otroke k razvijanju dveh pomembnih spretnosti: vrisovanja (risanje črte med mejnimi črtami) in reševanja labirintov.
Zakaj so naloge vrisovanja pomembne
Naloge vrisovanja, pri katerih otrok riše črto med dvema vodilnima črtama, spodbujajo in krepijo koordinacijo med očmi in rokami.
Vodilni črti določata pot, po sredini katere otrok riše črto. Ko otroci vlečejo črto med njima, sočasno sledijo in primerjajo svoje nastajajoče risbe z vodilnima črtama. To neprestano preverjanje oddaljenosti narisane črte od vodilnih črt krepi finomotorični nadzor gibanja rok. Dejavnosti vrisovanja torej krepijo vidno-motorično integracijo in finomotorični nadzor gibov rok in prstov ter vodijo k utrjevanu osnovnih grafomotoričnih, finomotoričnih in predpisalnih spretnosti in kompetenc, ki bodo kasneje igrale pomembno vlogo pri razvoju pisanja in drugih specifičnih finomotoričnih veščin.
Zakaj so naloge reševanja labirintov tako primerne za otroke
Dejavnosti reševanja labirintov razvijajo otrokove izvršilne funkcije.
Pri reševanju labirintov otroci preizkušajo različne strategije in med različnimi možnostmi izbirajo tiste, ki se zdijo najbolj obetavne za posamezno nalogo. Z odločanjem med različnimi strategijami, na primer s katere strani začeti iskati pot skozi labirint, razvijajo svoje sposobnosti presoje in odločanja.
Reševanje labirintov poleg tega, da otrokom pomaga pri razvijanju izvršilnih funkcij, krepi koordinacijo rok in oči ter fino motoriko. Pri reševanju labirinta mora otrok z očmi neprestano opazovati list in pri vsakem križišču preverjati možne rešitve, pri tem pa skozi labirint vleči črto in paziti, da se s pisalom ne dotakne meje ali jo prestopi. Vse to vodi k boljšemu nadzoru otrokovega prijema in obvladovanju risala. Poleg tega se z nenehnim preverjanjem oddaljenosti narisane črte od robov krepi fini motorični nadzor gibov roke.
Pri reševanju labirintov si morajo otroci vzeti čas in ne hiteti. Zato naloge reševanja labirintov prispevajo tudi h krepitvi otrokove potrpežljivosti in zvišanju frustracijske tolerance. Ko otroci napredujejo od lažjih proti bolj zahtevnim labirintom in postajajo vse bolj spretni pri reševanju ter izogibanju mejnim črtam, raste tudi njihova samozavest.
Delovni listi in dejavnosti v tem zvezku
Dejavnosti in naloge v tem delovnem zvezku, pri katerih otroci med številnimi potmi poiščejo in narišejo črto po sredini prave poti, krepijo njihove sposobnosti izvršilnega delovanja, vizualno-motorično integracijo in osnovne grafomotorične spretnosti.
Zahtevnost nalog v tem delovnem zvezku narašča z večanjem zahtevnosti in števila ponujenih poti.
Priporočljivo je, da otrok začne s preprostim izzivom, ki mu zagotavlja takojšen uspeh, nato pa se loti izpolnjevanja bolj zahtevnih nalog.
Namesto enostopenjskega postopka lahko otroku predlagamo, da določen labirint reši v treh korakih. Najprej s premikanjem prsta po poti, nato s svinčnikom in nazadnje z barvnim označevalcem. Reševanje iste naloge labirinta trikrat zaporedoma omogoča, da se pridobljene veščine še bolje vtisnejo v spomin.
En način, kako dejavnostim dodati težavnost, je, da otroci vsak izziv rešijo in vsako pot narišejo z eno potezo, ne da bi se ustavili ali vračali nazaj. S tem jih spodbujamo, da preidejo od strategij poskusov in napak k vnaprejšnjemu načrtovanju rešitev v glavi.
Otroci naj med risanjem ne spreminjajo položaja lista ali ga obračajo. Spodbujamo jih, da vsako črto narišejo z eno potezo, ne da bi se ustavili ali premaknili risalo.
